Košarka je Marka je začela zanimati razmeroma pozno. Trenirati je začel pri Triglavu iz Kranja, kjer je dokončal tudi kranjsko Gimnazijo. Športni talent je pri Marku očitno podedovan, saj sta bila oba starša atleta.

Kranj košarkarsko in zasebno povezujem z brezskrbno mladostjo, željo, optimizmom in skromnostjo. To so bili časi najstniških vragolji, ki jih vam bom eno za drugo nekoč predstavil v anekdotah. Za začetek naj na kratko obudim spomin le na enega izmed bolj smešnih dogodkov.

 V dresu Triglava smo se potili na trdih treningih in tekmah in bilo ni nič manj naporno, kot kasneje, ko smo nekateri ugriznili v mehak kruh profesionalcev. Prostovoljno delo je bilo tedaj za nas mulce nekaj povsem samoumevnega, zato smo se še toliko bolj razveselili dveh vreč krompirja, s katerimi nas je tedanji direktor Rudi Hlebec nagradil za dober rezultat ob koncu sezone. Ja, res je, to je bila prva »materijalna kompenzacija«, ki sem jo kdaj prejel. Še danes je krompir pogosto na mojem krožniku in me ni niti malo sram povedati, da sem nekoč zanj tudi igral.